Epilepsija – simptomi

Epilepsija je kronična motnja, ki se kaže s ponavljajočimi napadi, ki jih bolnik ne more preprečiti ali nadzorovati. Običajno se ta motnja pojavi zaradi pretirane vzdraženosti oziroma zaradi sočasnega potekanja aktivnosti v določenih delih možganov. Epileptični napadi so lahko kratki zgolj nekaj sekund, lahko pa trajajo več minut. Kažejo se lahko na raznolike načine.

epilepsija Običajno se ta bolezen pojavi že v otroštvu, lahko v puberteti, v redkejših primerih pa kasneje v življenju. Simptomi se razlikujejo glede na to, za katerim tipom te bolezni trpi oboleli. Epileptičen napad naj bi vsaj enkrat v svojem življenju doživelo kar 5 % populacije, pri polovici odstotka pa se tovrstni napadi nato tudi ponavljajo.

Pri napadih ločujemo delne epileptične napade (kjer je nenormalno delovanje v možganih omejeno na določenem področju) in generalizirane napade (pri tovrstnih napadih pa se nenormalno delovanje v možganih pojavi hkrati v obeh polovicah velikih možganov).

Najbolj pogosti simptomi in znaki

Prenehanje dihanja,
Izguba zavesti,
Glavobol,
Absenca,
Nehoteni gibi,
Epileptičen napad,
Ugriz v jezik,
Mravljinčenje po eni roki,
Mežikanje,
Motnje zavesti,
Zavijanje z očmi,
Iztegnjene roke,
Začasna odsotnost,
Pokrčene roke,
Utrujenost,
Tresenje celotnega telesa,
Stisnjeni zobje,
Zaspanost,
Zmedenost,
Izguba zavesti za nekaj sekund,
Nepričakovano in nenadno pokrčenje mišic celega telesa.

Zdravljenje bolezni

Zdravljenje te bolezni je nujno, saj tovrstni napadi poškodujejo možgane, pri napadih pa lahko pride tudi do nesreče. Bolniki se namreč tekom napada lahko poškodujejo, ker padejo, so povzročitelji prometnih nesreč, se utopijo, ipd. Osrednjo vlogo pri zdravljenju epilepsije imajo zdravila antiepileptiki. Poleg zdravil se bolnikom lahko priporoča tudi kirurško zdravljenje, ketogena dieta (prehramben režim, ki je osnovan na velikem vnosu maščob in beljakovin ter izključevanje ogljikovih hidratov) in vagusna stimulacija (z napravo se stimulira vagusni živec).