Včasih slišimo izkušene mamice, babice ali drugo zdravstveno osebje slišati, da je dojenje prava umetnost. Dokler se kot mamice same ne srečamo s tem, težko razumemo, kaj je tako zelo težkega ali izjemnega pri dojenju, ki je nekaj naravnega in ženskam danega. V resnici pa je dojenje zelo zahtevna veščina, ki od novopečene mamice zahteva veliko truda, dela, prilagajanja, učenja in tudi vztrajanja. Le redko katera srečnica namreč z dojenjem nima nikakršnih težav. Veliko bolj pogoste so zgodbe mamic, ki se srečujejo z različnimi preprekami. Nekatere med njimi so ob podpori in pomoči povsem lahko obvladljive, spet druge terjajo zdravniško pomoč ali pa se končajo s prekinitvijo dojenja. Ker je dojenje oziroma materino mleko v prvih 6 meseca otrokovega življenja tako zelo pomembno za otrokovo zdravje in razvoj, bi bilo zelo pomembno, da bi mamice vedela, kako reagirati, ko pride do takšnih ovir.
Ena izmed zelo pogostih težav doječih mamic je mastitis ali pa zamašen mlečni vod. Mnoge mame mislijo, da gre za podobno stvar in da zamašeni mlečni vodi vedno vodijo v mastitis, v resnici pa gre za dve različni težavi z različnim izvorom. Tudi rešujemo ju na različen način.
Zamašen mlečni vod
Zamašen mlečni vod je najlažje prepoznati po oteklini in bolečem mestu na sami dojki. Zanj je značilno tudi pordela koža na mestu, kjer je oteklina. Ti simptomi so sicer zelo podobni tudi znakom, po katerih prepoznamo mastitis, s tem, da pri zamašenem mlečnem vodu ženska nima vročine in se ne počuti slabo, kot je to značilno za mastitis. Prisotnost vročine in počutje, kot da imamo gripo, sta najboljša znaka, po katerih je mogoče razlikovati zamašitev mlečnega voda od mastitisa. Zamašen mlečni vod lahko vodi v mastitis, ni pa to nujno, če ženska ob prvih znakih ustrezno ukrepa. To pomeni, da se pogosto tušira z vročo vodo in pri tem masira boleče mesto – s krožnimi gibi se pomika od zunanjega predela prsi proti bradavici – kot da bi želela iz zamašenega mlečnega voda iztisniti mleko, ki se je tam nabralo. Če je ženska vztrajna, pije veliko tekočine in se pogosto tušira z vročo vodo, si lahko brez antibiotičnega zdravljenja pozdravi zamašitev. Pripomore tudi to, da svojega dojenčka redno in pogosto pristavlja k dojki, na kateri je zamašen vod, saj dojenčke s sesanjem lahko pripomore k odpravljanju težave. Pogosto se sicer dojenčki na prizadeti dojki ne želijo dojiti ali pa se dojijo nemirno, saj je tok mleka manj intenziven in se morajo bolj potruditi. Vseeno se izplača vztrajati, saj se je na tak način mogoče rešiti neprijetnega mastitisa.
Mastitis
Mastitis je bakterijska okužba dojke, pojavi pa se lahko tako pri tistih, ki dojijo, kakor pri nedoječih mamicah, nosečnicah in celo majhnih otrocih. Mastitis doječe matere najpogosteje prizadene takoj po porodu, ko se pojavi naval mleka, novorojenčki pa še niso sposobni posesati vsega mleka iz materinih prsi. Ker se mleko nabere (naredi se zastoj), pride do bakterijskega vnetja, ki ga je mogoče pozdraviti z antibiotiki. Mastitis se lahko pojavlja tudi v kasnejših fazah dojenja, zlasti, ko otrok prehaja na gosto hrano in izpušča obroke dojenja, materino telo pa se na manjše povpraševanje ne prilagodi pravočasno. Temu se je mogoče izogniti z iztiskom mleka, pri čemer je pomembno, da mama iztisne le presežek mleka, toliko, da napetost (zatrdelost, bolečina v prsih) popusti. Če namreč iz prsi črpa vse mleko, bodo prsi to razumele kot povpraševanje in bodo še naprej delale toliko mleka. Mastitis se običajno pojavi zaradi kombinacije več dejavnikov. Prvi je gotovo nabiranje mleka v dojkah (mleko, ki ga otrok ne popije), pogosto pa se temu pridruži še premalo počitka matere, prevelike obremenitve (mati pretirava s pospravljanjem, likanjem, kuhanjem, itd.). Žensko telo po porodu potrebuje veliko nege, skrbi in počitka. Če kdaj, je to pravi čas za lenarjenje, ležanje in počivanje, gospodinjsko delo pa je najbolje prepustiti drugim. Mastitis najhitreje prepoznamo po dveh indikatorjih: bolečem, oteklem in pordelem mestu na sami dojki ter po vročini. Vročina je lahko zelo visoka (tudi okoli 40 stopinj). Dojka je zelo boleča, bolečina spremlja tudi dojenje. Ženska se pri mastitisu počuti kot bi imela gripo. Mastitis sam od sebe ne bo izginil, zato je potreben obisk zdravnika. Kljub temu zapletu je potrebno nadaljevati z dojenjem. Zdravnik predpiše antibiotike, s katerimi se pozdravi vnetje. Doječe matere dobijo posebne antibiotike, ki ne prehajajo v mleko in nimajo vpliva na otroka. Kljub zdravljenju z antibiotiki, je potrebno zastoj v dojki z masažo (stiskanje s prsti proti bradavici), tušem in dojenjem iztisniti ven. Mastitis je potrebno ločevati od glivic (glivična infekcija), ki pomenijo kljuvajočo bolečino, brez otekline oziroma otrdelega mesta. Mastitisu se je mogoče izogniti s pravilno tehniko dojenja, udobnim modrčkom, rednim in pogostim pristavljanjem, dovolj počitka, dovolj vode, tuširanjem s toplo vodo, itd.
Preberite tudi več o žolčni dieti!